1. Povečan stres in anksioznost

​

Eden glavnih vzrokov za motnje spanja v današnjem času je kronični psihološki stres. Hiter tempo življenja, stalna dosegljivost, negotovost glede prihodnosti in pritiski iz okolja vodijo v preobremenjenost živčnega sistema. To preprečuje naravno umiritev telesa pred spanjem.

 

Raziskava univerze Harvard (2017) je pokazala, da ima skoraj 50 % ljudi z anksiozno motnjo tudi kronično nespečnost. Ko je telo v stanju “boj ali beg”, je sprostitev skoraj nemogoča.

 

2. Prekomerna uporaba zaslonov in umetne svetlobe

 

Modra svetloba, ki jo oddajajo telefoni, računalniki in televizorji, zavira tvorbo melatonina – hormona, ki uravnava cirkadiani ritem (naš notranji urnik spanja). Že 30 minut gledanja v zaslon pred spanjem lahko znatno zamakne začetek spanja.

 

Po podatkih National Sleep Foundation (ZDA, 2020) ima kar 90 % mladostnikov in odraslih težave z zaspanjem zaradi uporabe telefonov v postelji.

 

3. Pomanjkanje telesne aktivnosti in naravne svetlobe

 

Redno gibanje podnevi ter izpostavljenost naravni dnevni svetlobi uravnavata biološko uro in podpirata sproščanje melatonina zvečer. Življenje v zaprtih prostorih in sedeče delo pa vse to zavirata.

 

Študije kažejo, da že 30 minut hoje na dan na naravni svetlobi izboljša kakovost spanja in skrajša čas uspavanja (Journal of Clinical Sleep Medicine, 2014).

 

4. Neuravnotežena prehrana in stimulansi

 

Prekomerno uživanje kofeina, alkohola ali sladkorja – zlasti v poznih urah – moti globoke faze spanja. Tudi pomanjkanje magnezija in vitamina B lahko vodi do večje napetosti živčnega sistema in težav s spanjem.

 

5. Digitalni tempo in izguba naravnega ritma

 

Današnji način življenja je pogosto neusklajen z našim naravnim biološkim ritmom. Delamo zvečer, jemo pozno, ostajamo budni do zgodnjih ur – telo pa je še vedno programirano za cikle dan–noč, kot jih je poznalo tisoče let.

 

Cirkadiani ritem vpliva na več kot 50 % vseh telesnih funkcij – in ko ga porušimo, trpi najprej spanec, nato pa še hormonsko ravnovesje, imunski sistem in presnova.

 

6. Informacijska preobremenjenost

​

Vsak dan sprejmemo več informacij, kot so jih naši predniki v celem letu. To vodi do kognitivne hiperaktivnosti – možgani so še dolgo po izklopu zaslonov »v pogonu«, kar preprečuje naravni prehod v spanec.

 

Kaj lahko storimo?

​

• Vzpostavimo večerno rutino: Izklop zaslonov 1 uro pred spanjem, umirjene aktivnosti (npr. branje, meditacija).

• Redno gibanje: Najbolje dopoldne ali zgodaj popoldne.

• Uravnotežena prehrana: Zadnji obrok naj bo vsaj 2–3 ure pred spanjem.

• Podpora z naravnimi dodatki: magnezij, L-teanin in adaptogene rastline (kot Reishi ali ašvaganda).

• Zavedanje stresa: Tehnike sproščanja, kot so dihalne vaje, vodena meditacija ali joga.

 

Zaključek: Spanje je osnova zdravja

 

Težave s spanjem niso le posledica enega dejavnika – gre za splet telesnih, psiholoških in okoljskih vplivov. Dobra novica pa je, da z nekaj prilagoditvami lahko telesu ponovno pomagamo najti pot do mirnega, kakovostnega spanca.

 

Spanje ni izguba časa – je temelj naše regeneracije, odpornosti in duševnega ravnovesja.